Deset let in peti zlet. Taborništvo se je v tem obdobju že zelo razširilo in v Zletnem vestniku so ugotavljali, da so program tako obogatili, da najde v naši organizaciji vsak mlad človek tisto, kar mu je v korist in v razvedrilo. Pa še neljubi dogodek - stražarji v kuhinji tabornega vodstva so čez noč pojedli čokolado, sir in salamo, potem pa so se čudili, ko jim je gospodar poslal račun. Da dogodek ni ostal neopažen je poskrbel Stric Volk.

Najštevilčnejši zlet v zgodovini ZTS - nanj je prišlo več kot 2500 tabornikov in tabornic - je pritegnil tudi poljske tabornike. Mesto z blizu 500 šotori vseh barv je čez noč zraslo na obeh bregovih Kolpe.

Zanimivo je, da je bila takrat navada na zlete priti peš. Pohoda se seveda niso udeležili vsi, so pa bili pohodniki na svoj dosežek ponosni, obenem pa so si ogledali še zanimive kraje. Pešačili so tudi taborniki odreda XI.SNOUB, ki so se z vlakom odpeljali do Poljčan, od tam pa malo peš malo z vlakom do Metlike. Prehodili so 100 km, povprečna starost pohodnikov pa je bila 11 let.

V Tolminu je potekal 12. vseslovenski zlet tabornikov, kjer so ob sotočju Tolminke in Soče preživeli deset nepozabnih dni na največji mednarodni prireditvi za mlade v Sloveniji. Zlet je potekal pod geslom Na valovih domišljije. Slovesnosti ob odprtju zleta se je udeležil tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki mu je pripadla čast, da je uradno odprl vrata desetdnevnega skupnega taborjenja in druženja nekaj več kot 700 tabornikov iz vse Slovenije iz več kot 50 rodov in približno 100 njihovih prijateljev iz tujine, ki jim taborništvo predstavlja način življenja in pomeni koristno preživljanje prostega časa.

Zlet je ZTS pripravila skupaj z rodom Puntarjev iz Tolmina. Poleg članov ZTS so se zleta udeleželi tudi predstavniki drugih, domačih in tujih skavtskih organizacij, med drugim iz Anglije, Škotske, ZDA, Italije, Avstrije, Hrvaške in Islandije.

Zlet ZTS se je odvijal med 1. in 12. avgustom na murskosoboškem letališču v Rakičanu. Zleta se je udeležilo preko 600 tabornikov iz Slovenije in tujine.

Programsko bil je zlet v Pomurju zasnovan v obliki treh programskih sklopov. Prvi je bil sestavljen iz vodovih pohodov - ekspedicij. Drugi sklop so sestavljali v naprej načrtovane aktivnosti oziroma "izleti z namenom" v različne konce Pomurja, tretji sklop pa so bile delavnice in interesne aktivnosti.

Zletni znak so sestavljali trije simboli - simbol svetovnega skavtstva, ki ga predstavlja lilija, taborniški simbol šotora in gozda ter štorklji, ki sta simbol Pomurja in mladosti. Povezanost skavtske lilije in znaka ZTS predstavlja neločljivo povezanost ZTS z Svetovno organizacijo skavtskega gibanja - WOSM.